Ståvroe jïh åejviedirektöre
Kultuvreraeresne lea ståvroe maam reerenasse veeljeme jïh dïsse gaajhke dïedte guktie barkedh. Åejviedirektöre Kennet Johansson lea reeremen åvtohke jïh dïedtem åtna fïerhte beajjetje barkoen åvteste. Medtie 80 almetjh kanslijesne berkieh dennie sijjesne Filmhuset, Gärdet mij Stuehkesne.
Kultuvrepolitihken ulmieh
Våarome daaletje kultuvrepolitihkese lea nasjovne kultuvrepolitihken ulmieh mejtie Sveerjen rijhkebiejjie nännostamme. Kultuvre galka stinkes, skraejries jïh ov-vïedtelth faamojne årrodh jïh våaroeminie dåastodh frijjes jiehtedh maam säjhta. Gaajhkh dovnesh edtjieh nuepiem utnedh kultuvrejieliemisnie meatan. Maam sijhth, gellielaaketje jïh man jeenje galka naestine årrodh ektievuekien evtiedämman.
Beetnegh kultuvrese apbe rijhkesne
Vihkeles åesie Kultuvreraerien barkosne lea dåarjegh joekedidh. Jaepien 2009 Kultuvreraerie 1,7 miljardh krovnah juekieji jïh vedtiji. Kultuvreraerie beetneh-dåarjegh vadta instutisjovnide, åårganisasjovnide jïh frijje dåehkide. Guktie dåarjodh dellie viehkiem utnedh barkoe- jïh referensedåehkijste. Ektesne 120 tjaelijh, dajtijh, musigkerh, lohkehtäjjah, goerehtallijh j.j. ohtsemidie vuartasjieh. Kultuvreraerie dïedtem åtna medtie 40 dåarjegi åvteste jïh joekehth dåarjegh vadta dovne aajne gärjanommide jïh noereprosjektide våarhkoesijjine, jïh dansoekrirriej guessiespealadämman ålkoelaantine.
Dåarjegh nasjovne unnebelåhkojde
Kultuvreraerie barkoedåarjegh jïh prosjektedåarjegh vadta nasjovne unnebelåhkojde gelkieh gielem jïh kultuvrem evtiedidh. Dah vïjhte dåehkieh mah nasjovne unnebelåhkoeh Sveerjesne leah saemieh, Sveerje-Såevmien almetjh, tornedalingh, romerh jïh judah. Unnebelåhkoej gïelh leah jiddisch, romani chib, saemien, såevmien, meankieli jïh tornedalsåevmien. Siebrieh, åårganisasjovnh, institusjovnh, jïh jeatjah mah åårganisasjovnenommerem utnieh dah maehtieh dåarjegh ohtsedh. Jaepien 2009 juekiejin medtie 7 miljonh krovnah dåarjeginie nasjovne unnebelåhkoej gielide jïh kultuvrese. Dejstie vedtin medtie 5 miljonh krovnah Tornedalsteaterasse, Sveerjen-Såevmien gärjagåatan Stuehkesne, Judaj gärjagåatan Stuehkesne jïh såevmiegielen teaterbarkose Uusi teatteri/Nya finska teatern, mij edtja dåarjegh åadtjodh Kultuvreraerien regleringeprievien mietie.
Prosjektedåarjegh nasjovne unnebelåhkojde
Vielie goh daah barkoedåarjegh Kultuvreraerie dovne prosjektedåarjegh vadta prosjektide mah nasjovne unnebelåhkoj gïelide jïh kultuvrese. Vïerhtieh barkojde jïh prosjektide mah nasjovne unnebelåhkojde dejtie maahta dovne Kultuvreraerien jeatja dajvedåarjegijstie ohtsedh.
Kultuvreraerie voestems barkoeh tseegkie mah nasjovne unnebelåhkoej kultuvrestrukturem nännoestieh jïh maana- jïh noerebarkojde. Prosjektide gujhth byöroeh jeatja beetneh-dåarjegh, vg tjïeltijste jallh laantedigkijste. Ohtsemem maahta Sveerjen online darjodh Kultuvreraerien websijjesne. Nännoestimmiem mejtie dåarjegem åådtjeme dam Kultuvreraerien åejviedirektöre dååhkasjahta raeriej mænngan sjïere referensedåehkeste nasjovne unnebelåhkoej gieli, kultuvren jïh litteraturen gaavhtan.
Lohkh vielie dåarjegi bijre nasjovne unnebelåhkojde (Sveerjen gielesne)
Dåarjegh nasjovne unnebelåhkoej litteratuvrese
Kultuvreraerie dåarjegh vadta guktie nasjovne unnebelåhkoej litteratuvrh bertedh, guktie nasjovne unnebelåhkoej litteratuvrh jïh kultuvreplaerieh evtiedidh jïh saahtodh. Litteratuvredåarjegh maahta gärjabertijh jallh jeatja bertijh ohtsedh mah Sveerjesne barkeminie jïh åårganisasjovnenommerem utnieh, jallh Sveerjesne saemien barkijes åårganisasjovnh mah gärjah saemiengïelese buektehtieh Såevmesne jallh Nöörjesne. Dåarjegh nasjovne unnebelåhkoej kultuvreplaeride dejtie sïejhme produksjovnedåarjegijstie kultuvreplaeride dååhkasjehtieh.
Lohkh vielie dåarjegi bïjre nasjovne unnebelåhkoej litteratuvrese (Sveerjen gïelesne)
Seamma reaktah jïh nuepieh
Seammaraajesevååjnoe lea vïhkeles Kultuvreraaran jïh abpe kultuvrejieliemasse. Gåessie dåarjegh juekedh Kultuvreraerie edtja vuartasjidh guktie nyjsenäjjide gaarmanäjjide seamma reaktah jïh nuepieh dïeve kultuvrejielemem åadtjodh.
Kultuvrejielemem jaksedh
Kultuvreraerie dïedtem åtna aelhkie edtja gaajhkesidie årrodh kultuvrem jaksedh. Daejnie dïedtine galka nænnoestidh, ektiebarkoem jïh kultuvrejïelemem evtiedidh edtjieh ulmide jaksedh handikappepolitihkesne. Annje jijnjem darjodh guktie gaajhke kultuvrejielemem maehtedh jaksedh.
Vijhtebiehkie veasojste
Maanah jïh noereh dah medtie vïjhtebiehkie veasojste jïh aalkoetsiehkie lea gaajhkh maanah jïh noereh edtjieh nuepiem kultuvrem åadtjodh jijtsi vuekiej mietie. Tjeahpoe jïh kultuvre darjoeh guktie maanah sijhtieh meatan ektievuekesne jïh dellie goerkesem evtiedidh guktie veartene. Kultuvreraerien ulmieh leah maanaj vååjnoeh edtjieh meatan gaajhkine barkoebiehkine. Maanaj vååjnoeh edtjieh meatan soptsestalline dej gujmie gieh dåarjegh uhtsieh, gosse statistikem tjïlkedh jïh maahtoem tjööngkedh. Kultuvreraerie lea vïermiebarkosne meatan, semijnarine jïh konferansine gusnie maanaj jïh noeri kultuvren bïjre jïh goerehtimmiem maanaj jïh noeri kultuvren bïjre nännoste.
Kultuvre raasti bijjelen
Gaskenasjovne gaskesimmieh jïh ektiebarkoeh leah joekoen vïhkeles joekehth kultuvrefaaleldahkide. Kultuvreraerie soejhkesjimmien mietie barka jïh dåarjegh vadta edtja gaskenasjovne barkoem nännoestidh, dovne EU-n sjijsnjelen jïh bäjngolen. Gaskenasjovne barkoen åesine dellie Kultuvreraerie EU-n politihkem edtja vaaksjodh jïh dan bïjre saerniedidh guktie kultuvredajvesne.
Kultuvreraerie mahte 50 miljonh krovnah raaktan gaskenasjovne jïh gaskekultuvre barkojde vedtieji jaepien 2008, dejstie 8 miljonh krovnah gaskenasjovne litteratuvre ektiebarkojde.
Bïeljelh
Statens kulturråd
Box 27215
102 53 Stockholm
Teelefovne: 08-519 264 00
Faakse: 08-519 264 99
Epåaste: kuturradet@kulturradet.se
Guessiesijjie: Filmhuset, Borgvägen 1
Rïhpeldahkesne: måanta-bearjadahke ts. 08.30-16.30