O ingaribe thaj generalikano direktori
E Kulturakoro godidejbe ingarela pe kotar o ingaribe (vodstvo) kova so čhivela pe kotar i raštra (vlada) thaj isi ole pherdo odgovornost baši i buti. O generalikano direktori Kennet Johansson tano šefi bašo akava vlasti thaj tano odgovorno bašo sa i buti. Ko sekretariati kerena buti komaj oftovardeš manuša, o sekretariati tano ko Filmhuset ko Gärdet ko Stockholm.
E kulturakere politikane cilia
O fundamenti baši avdisutni kulturakiri poltika tane o nacionalikane kulturakere politikane cilia a odola cilia tane ande kotar o Švedikano parlamenti. I kultura ka ovel jek dinamikano thaj provokativikano biphanlo zoralipe so ka ovel ole sar fundamenti e vakeribaskoro tromalipe (sloboda). Sarinen ka ovel isto šaipa te len than ko kulturikano dživdipe. O kreativiteti, o butipe, o džankerutno (umetničko) kvaliteti ka ovel ko sarinipaskoro (društvoskoro) angledajbe.
Love baši kultura ki sa i phuv
Jek but importantno kotor kotar e Kulturakoro godidejbaskiri buti tano o ulavibe love. E Kulturakoro godidejbe ko 2009 berš uladža 1,7 milijarde krune. E Kulturakoro godidejbe dela ekonomikano dumodejbe bašo institucie, organizacie thaj bašo phravde grupe. Ple rešenja anela dumodejbaja kotar bučakere grupe thaj referencikane grupe. Sakhedimo othe isi 120 hramondžie (pisatelia), džankerdžie (umetnikia), muzikaria, sikavne, rodkerdžie (istraživačia) thaj javera kola so dikhena o rodiba (molbe). E kulturakoro godidejbe odgovorinela bašo komaj saranda sajavera (razna) ekonomikane dumodejbe thaj dela dumo bašo: ikalibaske ljila, ternengere proektenge ko muzeumia thaj isto adžahar bašo khelibaskere kompanie bašo khelibe avri kotar i phuv.
Ekonomikano dumodejbe bašo nacionalikane minoritetia
E Kulturakoro godidejbe dela ekonomikano dumodejbe bašo beršeskiri buti thaj bašo proektia kaj te šaj te vazden pe o nacionalikane minoritetengiri čhib thaj kultura. O pandž grupe kola tane nacionalikane minoritetia ki Švedia tane o: samia, fincia, tornedalcia, roma thaj javudie. O minoritetikane čhibja tane: jidiš (javudikani čhib), romani čhib, samikani čhib, finsko i meankieli čhib thaj i tornedalsfinsko čhib.
Klubia, organizacie ja pale javera so isi olen organizaciakoro broj šaj te roden ekonomikano dumodejbe. Ko 2009 berš ulavdže pe 7 miliojna krune bašo nacionalikane minoritetikane čhibja thaj kulture. Kotar odola love dindže pe komaj 5 miliojna krune bašo Tornedalteatri, Švedikanifinsko biblioteka ko Stockholm, Javudikani biblioteka ko Stockholm thaj bašo finsko čhibjakiri teatrikani buti ko Usi teatar/ Nevo finsko teatri, kaske so ka del pe ekonomikano dumodejbe sar so terdžola ko Kulturakoro godidejbaskoro reguliribaskoro ljil.
Proektengoro ekonomikano dumodejbe bašo nacionalikane minoritetia
Osim kotar o ekonomikano dumodejbe baši beršeskiri buti, O Kulturakoro godidejbe ulavela ekonomikano dumodeje bašo proektia keda i ko pučiba e nacionalikane minoritetengere čhibja thaj kulture. Dumodejbe baši beršeskiri buti thaj bašo proektia keda i ko pučibe o nacionalikane minoritetia, normalno šaj rodela pe thaj kotar e Kulturakoro godidejbaskere love bašo javera thana ko zavisnost bašo so vakerela pe.
O Kulturakoro godidejbe dela prioriteti bašo okola buča so zorakerena e nacionalikane minoritetengere kulturengere strukture thaj bašo butikeribe e čhavencar thaje ternencar. O proekti trebela te ovel ole thaj javera financieria, ko primer disavi komuna ja pale landsting.
O rodibe (molba) kerela pe ki švedikani čhib ko Kulturakoro godidejbaskoro webthan. Rešenje anela pe kotar e Kulturakoro godidejbaskoro generalikano direktori, palo jek predlog so dela pe kotar jek specialno refernciakiri grupa bašo nacionalikane minoritetengiri čhib, kultura thaj literatura.
Čitin buteder bašo ekonomikano dumodejbe bašo nacionalikane minoritetia (ki švedikani čhib)
Ekonomikano dumodejbe bašo nacionalikane minoritetengiri literatura
O Kulturakoro godidejbe dela ekonomikano dumodejbe bašo ikalibe literatura bašo nacionalikane minoritetia thaj te šaj te distribuirinel pe i nacionalikani minoritetikani literatura thaj kulturikane gazete. Dumodejbe baši literatura šaj rodela pe taro Lilengoro ikalibaskoro kher ja pale javer ljilikaldžia so kerela butik i Švedia thaj so isi ole organizaciakoro broj, ja pale samikane organizacie so kerena butik i Švedia so ikalena ljila ki samikani čhib ki Finska ja pale ki Norveška.. Dumodejbe bašo nacionalikane minoritetengere kulturikane gazete dela pe kotar o obično produktiribaskoro dumodejbe bašo kulturikane gazete.
Čitin buteder bašo dumodejbe bašo nacionalikane minoritetengiri literatura (ki švedikani čhib)
Jek pravo thaj šaipa
E Jekhajekhipaskiri perspektiva tani but važno bašo Kulturakoro godidejbe thaj bašo sa o kulturikano dživdipa. Keda ulavena pe o ekonomikane dumodejbia, o Kulturakoro godidejbe ka dikhel te del jek pravo sar e džuvlenge adžahar e muršenge bašo olengoro pravo thaj šaipe te del pe olenge ekonomikano dumodejbe thaj te šaj ola te den plo kotor bašo jek barvalo kulturakoro dživdipa.
Resutnipe (pristupačnost) bašo kulturikano dživdipe
E Kulturakere godidejbe isi odgovornost bašo sarinengoro resutnipe dži ki kultura. Ko odova odgovornost perela te ikerel (podržinel), kordirinel thaj te čhivel e kulturikane dživdipa te lel plo odgovornost kaj te šaj te resel pe ki resarin e handikapikane politikaja. Ačhola panda buča te keren pe kaj te šaj o kulturikano dživdipe te ovel resutno sarinenge.
Jek pandžkotoripe kotar sa o manuša
O čhave thaj o terne tane jek pandžkotoripe kotar sa o manuša, o cili tano te šaj sa o čhave thaj o terne te resen dži ki kultura thaj te keren korkori kulturikani buti. O džankeribe (umetnost) thaj i kultura kerena te šaj o čhave te len than ko sarinipa (društvo) thaj odova kerela ola te haljoven e sveto. Okova so rodela ekonomikano dumodejbe trebela ko olengoro vakeribe te ovel thaj i čhavorikani perspektiva, keda i ko pučibe keribe i statistika thaj ko džanibaskoro khedibe. E Kulturakoro godidejbe lela than ko kontaktengiri mreža, ko seminariumia thaj ko konferencie kori so vakerela pe bašo e čhavengiri thaj e ternengiri kultura thaj ikerela (podržinela) o rodkeribe (istražibe) bašo e čhavengiri thaj e ternengiri kultura.
Kultura avri kotar o granice
Kaj te šaj te ovel jek barvalo kulturikano dživdipe preduslov tano te ovel jek internacionalikano kontakti thaj maškarbutikeribe. O Kulturakoro godidejbe kerela buti sar strategikane adžahar thaj ple ekonomikane dumodejbaja kaj te šaj te ovel jek baro internacionalikano maškarbutikeribe andre ki EU thaj avri kotar i EU. Sar jek kotor kotar o internacionalikano maškarbutikeribe o Kulturakoro godidejbe pratinela thaj informirinela bašo e EU-akiri politika thaj buti keda i ko pučiba i kultura. Ko 2008 berš i EU dindža sa ko sa 50 miliojna krune direktno bašo internacionalikane thaj interkulturikani buti, kotar odola love 8 miliojna gele bašo internacionalikani literaturakiri buti.
Kontaktiribe
Statens kulturråd
Box 27215
102 53 Stockholm
Telefoni: 08-519 264 00
Faxi: 08-519 264 99
E-pošta: kulturradet@kulturradet.se
Avibaskiri adresa: Filmhuset, Borgvägen 1
Bučakoro vakti: ponedelniko-petko kl. 08.30-16.30