Mišto reslan ka Kulturrådet (O švedicko kulturako konsiljo) – Kathe phenas maibut pa amari buči

Savore šaj te len jekh anda arto ai kultura kai si lašo kvaliteto. Kado si o fundamento pe amari buči sar jekh themesko departemento. E buči si kerdi pala le nationalne kulturake politikane golora kai thoda o govermento.

Le golora phenen ke: ”E kultura si te avel dynamikani, te del stimulansia ai te avel jekh bi phangli zor kusa o čačimos te šaj phenes so manges vai e slobodijake vorba te avel o grundo. Svako jekh manuš si te avel les vai la e posibilita te len than ando kulturako trajo. Kreativiteto, pluralismo ai artoisko kvaliteto si te del efekto po progreso le themesko”.

De pa amari buči ai le kaver aktivitetora keras ame buči la kulturake politikane golora te vasdenpe.

Svako berš das ame avri pašte duj miliardura koroni pe na primer:

  • Literatura, ažutimo žinajimaske ai biblioteki
  • Patretsi- ai formako arto ai museumura
  • Musika, teatro, khelimos, ai moderno cirkuso
  • Kreativno škola ai e kulturaki shkola
  • Nationalne minoritetongi kultura

Pašte jekh miliardo koroni žal kai le regioni/gavora ando Švedo pa la kulturako bučako modelo.

Amare love si pe kudo te den ažutimos kudole aktiviteton kai keren profesionalno buči kusa arto ai kultura ando Švedo ai vi internationalno. Kado si thodino karing le kulturake asosiatsi/föreningar, organisationora, grupi, kniškenge firmi ai komunora.

Jekh positivno zor kai ste avel savorenge

Kultura del efekto, pharuvel ai kerel te vasdenpe individualni manuš pe sa o them. Kado si jekh positivno zor kai si te avel slobodo savorenge. Ame mangas maibut manuš te avel le shajipe ai slobodija kai e kultura ande sa o them ai te das kai neve grupi kai adjes nai le jekh kotor anda kultura. Ame mangas vi te keras šajimata te šaj intregi manuš te avel le sa kudola čačmata ai šajimata te avel le dikhimos ai partia ande kulturako trajo.

O Kulturrådet si le jekh specialno buči katar o govermento/regeringo te aven jekh zor ande buči kai si pa sa kasave čačimata ai šajimata hbtq-manušenge, kado si pa homosexualni, bisexualni, trans-manuš ai manuš kai si le queera manifestaciji ai identitetura. Ame na primer si te keras te dičol normura kai si diskriminimake. Hbtq si jekh anda amare buča kai si le jekh prioritacia kana las decisiji pa love, ferdi ke kado či snačil ke svako aplikacia kai lel zor amendar si la o fokus pe o hbtq.

O Kulturrådet si vi jekh sektoroski responsablo departemento kusa jekh specialno buči te das zor ando progreso te avel e kulturako trajo mai phuterdo manušenge kai si le statosko handikapo/bangimos.

Glatengo ai ternimacengo čačimos karing e kultura

Glatengo ai terne manušengo čačimos karing kultura si jekh vasdino pušimos ande nationalno kulturaki politika. Amari buči si te das maibuthe glaten ai ternimaton jekh šajipe te len than ando arto ai kultura, te aven jekh kotor anda so kerdolpe ai te das len jekh šajipe te keren efekto, kai kodi bešena, socioekonomicne situaciji von trajin, statosko handikapo/bangimos vai etniciteto.

Ande jekh than kusa o Kulturskolecentrum keras ame buči na primer te keras e kulturaki škola te avel mai jekhutni ai phuterdi, te šaj maibut glati ai terne len kulturaki sičarimos kai si la lašo kvaliteto.

Si amen vi but aktivitetura kai si pe žinajimaske ažutimata kai si kerde jekh kotor anda lende le glatenge ai ternenge. Uni primera/eksemplora  si Bokstart, Barnbokskatalogen ai Läsambassadören.

Anda kudola love kai ame das avri žal karing 60 procenti kai le buča glatenge ai ternenge

Ame vi keras administracia po Litteraturpriset vai e Literaturaki nerimos kai si dino anda Astrid Lindgrens memoracia, le lumiako mai baro glatengo ai ternengo literaturako nerimos, kai delpe avri jekh data ando berš

Arto ai kultura opral pa le themeske granici

Internationalni pharujimata zuraren o artostikano vasdimos ai kerel te avel buflardimos ai kvaliteto ande kulturaki buči – vi ando Švedo ai vi ande kaver thema. Kado si o grundo pe amari internationalno buči.

Na primer si ame love kai den ažutimos pe internationalni pharujimata ande but artostikane kotora, ai ažutimos kai kulturake organisationori ando Švedo te len than ande internationalni grupi. E slobodijake vorba te šaj phenes ai demokratsia si pushimata kai ame tas fokus pe lende, sar  na primer das ažutimos pe phuterde thana artostonge kai bešen ande dar ai rhoden protekšiona ando Švedo.

Kulturrådet si len e buči te zuraren Švedisko literatura kana avel kai šibengo tolmačimos. Ande buči kai bušol Swedish Literature Exchange si sar na primer but diferentno lovengo ažutimos kai šaj rodel svako manuš.

Ame vi keras buči te šaj aven kulturake organisationori ando Švedo jekh kotor anda internationalni grupi ai svako berš vhulavas love ande internationalni grupi.

Ame sam jekh nationalno kontaktosko-punkto ando EU:osko kulturako programo Kreativa Europa ai anda Unescos konventsia katar 2005-berš kai si te del protektšiona pe kulturako buflimos ai internationalni kulturake pharujimata.

Pe amari internet-righ šaj žines maibut pa amari buči ai sar te keres kana manges te rodes amaro ažutimos.